Vedeževanje skozi zgodovino

vedezevanje_kroglaVedeževanje je postopek, v katerem se napovedujejo dogodki, ki se bodo zgodili v prihodnosti. Ker je ljudi že od nekdaj zanimalo, kaj jim prinaša prihodnost, se je skozi zgodovino razvilo veliko različnih načinov vedeževanja.

Za vedeževanje v slovenščini zmotno uporabljamo tudi besedo »prerokovanje«, ki pa sodi v besedno družino s korenom »prerok«. Skoraj vse svetovne religije poznajo preroke, kot npr. Mojzesa, Mohameda, Jezusa, Abrahama, Janeza Krstnika. V obliki vizij in čudežev so prejemali sporočila transcendentalnega, božanskega vira in jih posredovali naprej. Postali so kanali za posredovanje božje volje. Beseda prerokovanje se zato pogosto uporablja v religioznem smislu.

Poznamo pa tudi preroke, ki so preko svojih vizij dobili vpogled v prihodnost, kot sta npr. Nostradamus in Edgar Cayce.

Zgodovina vedeževanja

Vedeževanje od nekdaj

Od nekdaj so se ljudje spraševali, koliko lahko na usodo vplivajo sami in v kolikšni meri jo oblikujejo višje sile. Za vse človeške kulture pa je bilo značilno, da so se na razne načine trudile izboljšati svojo prihodnost: z amuleti, obredi…

Nekatere oblike vedeževanja izhajajo že iz pradavnine. Verjeli so, da se da usoda razbrati z opazovanjem raznih znamenj, kot so npr. vedenje živali, vremenski vzorci in pojavi… Iz palic, kosti, amuletov in kamnov so si izdelali orodja, ki so služila kot pripomočki za priklic vizij.

Najstarejše civilizacije

Mnoge stare kulture (Kitajci, Maji, narodi iz področja Mezopotamije in indijskega polotoka) so opazovale nebesna telesa (zvezde, planete, mrke, komete) ne samo z namenom, da bi s tem opredelili čas in prehode letnih časov, temveč so si na podlagi cikličnega gibanja nebesnih teles tudi napovedovali prihajajoče dogodke. Obstaja pa tudi teorija, da so stari Egipčani uporabljali Tarot karte.

Kitajci

kitajci-vedezevanjeKitajska vedeževalska praksa sega do prazgodovine. Obstajajo najdbe in dokazi, ki govorijo o tem, da so Kitajci prihodnost napovedovali iz razpok na kosteh žrtvenih živali in želvjih oklepov, ki so jih segrevali z žarečim železom. Kitajski cesar Fuxi je postavil sistem osmih trigramov, za katere je dobil navdih z opazovanjem črt na hrbtu želve.

Iz trigramov so kasneje izpeljali sistem heksagramov – Yijing. Odgovor na zastavljeno vprašanje dobimo z naključnim žrebanjem heksagramov, pri čemer si pomagamo z rmanovimi stebelci in kovanci. Razlage so zbrane v Knjigi premen, v kateri je za vsak heksagram v obliki verzov na simboličen način podana presoja, podoba in razlaga posameznih črt heksagrama.

Velik del zaslug pri urejanju in zbiranju kitajskih modrosti, ki so zaobjete v Knjigi premen, ima Konfucij. Zasluge za prodor Yijinga na zahod pa imata Richard Wilhelm in C.G. Jung.

Severna Evropa

Ljudstva iz severa Evrope so si vedeževala z runami. Rune so črke starih Germanov, skandinavskih narodov in anglosaksoncev. Izdelovali so jih iz prodnikov ali koščkov lesa, na katere so risali runske simbole, katerih pomen je tako abecedni, kot magijski. Prvi zapisi o runah izhajajo iz 3. st.n.š. Za tolmačenje in razumevanje run je potrebno razumevanje nordijske mitologije. Uporabljali so jih kot amulete, talismane, za zdravljenje in prerokovanje.

Stari Grki

babilonci-vedezStari Grki so se pred vsako pomembnejšo odločitvijo odpravili po nasvet v Apolonovo svetišče, preročišče Delfi. Svečenica Pitija je pod vplivom opojnih plinov, ki so izparevali iz zemeljske razpoke, padla v trans. V transu so se ji prikazovale vizije prihodnosti.

Grški filozofi in matematiki so proučevali astrologijo. Znanje Babiloncev in Egipčanov so nadgradili in s tem postavili temelj srednjeveške arabske in zahodne astrologije.

Stari Rimljani

Stari Rimljani so prevzeli načine vpogleda v prihodnost od starih Grkov. Tudi oni so pripisovali velik pomen znamenjem, npr. naravnim pojavom, letu ptic, udaru strele… Uporaba prerokovalskih ved v starem Rimu pa je bila odvisna od trenutne vladajoče oblasti. Nekateri vladarji so prerokovalce podpirali in se z njimi posvetovali, drugi so jih preganjali, tudi s smrtnimi kaznimi. Pred izredno pomembnimi odločitvami, še posebej tistimi, ki so bile povezane z bitkami, pa je bilo priljubljeno prerokovanje iz drobovja zaklanih živali.

Ostale kulture

Druge kulture, avstralski staroselci in zgodnje ameriške kulture, so za vpogled v prihodnost uporabljale sanje in halucigene rastline.

Poganstvo

Obrobje in nekatere dele rimskega cesarstva so poseljevali in naseljevali razni narodi, kot so Kelti, Iliri, Slovani, Germani in razna barbarska ljudstva, ki so občasno vpadala na področje starega Rima. V veliki meri so bili mnogobožci. Verjeli so tudi v magična bitja in magične sile narave. Izdelovali so si razne amulete – za odganjanje zlih duhov in prinašanje sreče, prirejali so razne obrede in žrtvovanja za priklic dobre letine, uspešen bojni pohod… Njihovi svečeniki so opravljali razne rituale, povezane z naravnimi cikli.

Krščanstvo

Mnogo poganskih običajev in ritualov se je ohranilo do danes, kajti kasneje jih je prevzela in spremenila v svoje praznike krščanska cerkev. Krščanska vera je postala svobodna in enakopravna v 4. st. n.š. Hitro se je širila po ozemlju starega Rima. Krščanska cerkev je vedeževanje povezovala s poganstvom in ga je zato prepovedala s kanonskim zakonom. Ta prepoved se je obdržala do danes. Vedeževalci so lahko svoje delo opravljali skrivaj. Še posebej v času inkvizicije jih je, zaradi opravljanja te dejavnosti, lahko doletela smrtna kazen. Uporaba in širjenje znanja vedeževanja v Evropi je skozi srednji vek močno upadla.

Arabci

Veliko zaslug za ohranitev in razvoj vedeževalskih tehnik, predvsem astrologije, pa imajo v tem času Arabci, ki so zbirali obstoječa znanja in jih nadgrajevali.

Islamska vera vedeževanje prepoveduje. V konzervativnih islamskih deželah je vedeževanje kaznivo in se lahko kaznuje z usmrtitvijo. Vendar ljudje vseeno verjamejo v moč talismanov z imeni prerokov, ki ščitijo posameznika v stiski in nevarnosti. Uporabljajo tudi zgodbe prerokov, ki jih najdemo v Koranu in jih uporabljajo za talisman in vodilo po poti življenja. Mnogi muslimani verjamejo, da ima predmet, na katerem je napisana beseda Alah, moč zaščititi osebo, ki se jo dotakne ali jo vidi.

Širjenje vedeževalskih tehnik

Širjenje vedeževalskega znanja skozi zgodovino je močno zavirala tudi nepismenost, tako da je bilo širjenje v veliki meri odvisno od ustnega izročila. Ko se je pismenost povečala, so začeli prevajati antična besedila in znanje o vedeževanju se je začelo širiti hitreje.

Izum tiska je pripomogel, da je znanje o vedeževalskih tehnikah postalo dostopnejše, posledično so se začeli razvijati kompleksnejši sistemi. Ker je za tovrstna znanja veliko zanimanja, se lahko ljudje danes učijo in uporabljajo vedeževalske tehnike iz vsega sveta.